Ali veste, katere trde in mehke veščine posedujete? Tradicionalne (oziroma trde) veščine so poklicno specifične; to so denimo znanje o delovanju avtomobilskega motorja pri strojniku, nemške slovnice pri prevajalcu ali poznavanje zakonov pri pravniku. Mehke veščine pa predstavljajo način posameznikovega delovanja in sodelovanja. Te je v primerjavi s tradicionalnimi veliko težje izmeriti, postajajo pa čedalje pomembnejše za uspešno delovanje organizacij – in zato tudi za vašo strokovno rast.
Nekaterim so visoko razvite komunikacijske veščine, sposobnost dela v timu in prilagodljivost položene v zibko, drugi se lahko udeležimo tečajev in treningov, da vse to izpopolnimo. Strokovno znanje je izjemno pomembno, a če ga ne dopolnjujemo z mehkejšimi elementi, omejujemo svoje možnosti. In katere so tiste najpomembnejše, s pomočjo katerih boste imeli prednost pred ostalimi kandidati? Spoznajte jih v nadaljevanju.
#1 Komunikacijske spretnosti
Morda se nam ta pojem zdi samoumeven, saj “komunicirati pa ja vsak zna”. Še zdaleč ni tako, saj moramo naše komuniciranje prilagoditi vsebini, sogovorniku in drugim okoliščinam. Komunicirati moramo jasno in konstruktivno – pomaga tudi, če smo prijazni in prijetni. Ste kdaj pomislili, da bi se udeležili tečaja retorike in se naučili učinkovito prenesti svoje misli v jasne besede? Gojili so jo že Grki in Rimljani z namenom boljše prepričljivosti v pisani besedi in govoru. Ta kompetenca vam pride nadvse prav ne le v službi, temveč tudi v življenju. Izjemnega pomena v retoriki je poleg govora tudi to, da znate poslušati. Pogosto v izmenjavi mnenj namreč le čakamo, da pridemo na vrsto in podamo svoje, a rezultat bo mnogo boljši, če se bomo naučili prisluhniti.
#2 Prilagodljivost
Ste si kdaj začrtali delovnik do potankosti, nato pa vam je ena malenkost podrla načrte? Človek, ne jezi se – takšne prigode so pogoste. Sposobnost prilagajanja in dela pod pritiskom je izjemnega pomena, zato ne ustvarjate dodatnega stresa. Poskusite si na novo postaviti prioritete in sprejeti izziv kot nekaj pozitivnega. Če vas nadrejeni postavi pred zelo zahtevno nalogo, pa niste prepričani, da boste zmogli, je ne zavrnite, temveč se preizkusite; če vam res ne bo šlo, prosite za pomoč. Bodite odprti za pridobivanje novih veščin in dodatnih delovnih nalog, saj bodo delodajalci to cenili, pa tudi vi boste osebnostno in strokovno rasli.
#3 Samoiniciativnost
Se vam kdaj zgodi, da na delu odkljukate čisto vse? Kaj storite takrat: začnete brezciljno brskati po spletu ali si poiščete delo do naslednje zadolžitve? Lahko se lotite kakšne ponavljajoče se naloge, nekomu pomagate, pospravite po pisarni ali skuhate kavo – vaši kolegi je bodo veseli. S preprosto gesto pokažete zavezanost ekipi in delu ter dokažete, da ne potrebujete stalnega nadzora. Samoiniciativnost lahko izkažete tudi drugače – ko naletite na oviro, ne hodite vselej k vodji s težavo, temveč z rešitvami. Poskusite najti nekaj primernih načinov za reševanje prepreke in jih predstavite.
#4 Timsko delo
Znate obvladati stres in postaviti svoje želje na drugo mesto, da z ekipo dosežete skupni cilj? Sposobnost sodelovanja je ključna za uspeh podjetja, prav tako pa vam lahko prinese številne prednosti na vaši karierni poti. Vsak član ekipe ima namreč drugačno izhodišče, znanje, kompetence; pri timskem delu se lahko veliko naučite ter spoznate, kaj so vaše prednosti in katere potrebujejo še kanček truda ter napredka. Za podjetnike in vodje je izjemnega pomena to, da dopustijo sodelavcem rasti in da jih pri tem ne ovira lasten ego. Pri timskem delu gre za vzajemen odnos – če boste ta teden prevzeli naloge sodelavca, ki uživa na dopustu, vam bo naslednjič lahko pomagal pri zahtevnejši zadolžitvi, ki ji morda niste kos sami. O načinih za ohranjanje dobrih odnosov med sodelavci si preberite v sorodnem članku.
#5 Reševanje konfliktov
Ko v sobo postavite več kot eno osebo, dodate kanček stresa in ščepec različnih idej, to kaj kmalu postane recept za konflikt. Nestrinjanja so del človeške narave, zato je dobro, da jih znate konstruktivno reševati. Še posebej je to pomembno za ljudi na vodilnih položajih. Ti morajo obema stranema konflikta dovoliti, da izrazita svoje mnenje, nato pa s skupnimi močmi lažje prideta do rešitve. Če menite, da imate dobre mediacijske sposobnosti, je to lahko vaš skriti adut, ki na plano pride v najbolj kriznih situacijah.
#6 Vodenje
Biti “šef” še ne pomeni biti (dober) vodja. Vodenje namreč ni le razporejanje delovnih nalog, temveč tudi pomeni pomoč, motiviranje in navigiranje skozi vijugaste poti dela posameznega zaposlenega. Ko na delu izkažete dobre vodilne sposobnosti, postanete vidnejši, kar vas lahko privede do napredovanja – tam pa jih boste lahko še dodatno izpilili.
Skozi članek ste spoznali šest najpomembnejših mehkih veščin, ki doprinesejo h kariernemu napredku, v pomoč pa so vam lahko tudi štirje načini za strokovno rast, ki smo jih predstavili v sorodnem prispevku. Na razgovoru za službo poleg trdih veščin, znanja in izkušenj torej ne pozabite izpostaviti tudi mehkih veščin, saj vam bodo morda prav te zagotovile stolček na novem delovnem mestu. Srečno na nadaljnji karierni poti!
