Kot je pokazala nedavna zelo uspešna akcija zbiranja denarja za malega Krisa, Slovenci radi pomagamo. To potrjuje tudi poročilo fundacije za dobrodelnost (CAF), ki določa dobrodelnost posameznih držav glede na indeks dobrodelnosti. Indeks izračunajo iz povprečja deleža oseb v državi, ki darujejo denar, pomagajo neznancem ali opravljajo prostovoljna humanitarna dela.

Letošnja raziskava je zajela 126 držav v obdobju 10 let. Slovenci smo se najbolje uvrstili pri prostovoljnem darovanju svojega časa (20. mesto), najslabše pri pomoči neznancu (71. mesto). Pri darovanju denarja smo na visokem 35. mestu s 36-odstotnim deležem Slovencev, ki darujejo denar v dobrodelne namene.

Zagotovo bi se pri darovanju denarja uvrstili še višje, če ne bi bilo s tem povezanih vse več zadržkov in pomislekov – vedno bolj je namreč prisotno vprašanje, ali bo naš denar res porabljen za namen, za katerega smo ga darovali.

Primeri izkoriščanja in zlorab dobrodelnih organizacij se žal dogajajo vedno bolj pogosto, saj se preko javnih pozivov za donacije vanje stekajo velike vsote denarja. Dobra novica pa je, da lahko pomagate na mnogo različnih nefinančnih načinov.

Darujte svoj prosti čas

Po podatkih raziskave se petina odraslih na svetu udejstvuje v eni izmed oblik prostovoljne humanitarne pomoči. V Sloveniji je ta delež še nekaj višji, saj skoraj tretjina (32 %) Slovencev daruje svoj čas pomoči potrebnim. Kako pa postaneš prostovoljec?

Ponudba prostovoljskih del je raznovrstna, saj je v Slovenski mreži prostovoljskih organizacij že več kot 1600 članic, ki v svoje delo vključujejo prostovoljce. Na strani Slovenske filantropije, osrednje organizacije za prostovoljstvo v Sloveniji, se lahko tudi registrirate kot prostovoljec.

Če želite najti sebi primerno delo, se morate vprašati:

  • Katero družbeno področje vam je pomembno in mu želite nameniti svoj prosti čas?
  • Kateri ciljni skupini bi se želeli posvetiti (otroci, starejši, mladi, bolniki, socialno ogroženi, migranti …)?
  • Koliko prostega časa ste temu pripravljeni nameniti?
  • Katera vaša znanja in veščine lahko prispevajo h kakovostnemu prostovoljskemu delu?

Prava izbira prostovoljskega dela je namreč pomembna za zadovoljstvo in osebno izpolnitev vas samih, za prostovoljsko organizacijo in, kar je najpomembnejše, za dejanskega prejemnika (vaše) pomoči.

Postanite krvodajalec

Vsak četrti Zemljan bo enkrat v življenju potreboval kri. V Sloveniji jo nekdo potrebuje vsakih pet minut, pa naj gre za načrtovan operativni poseg ali reševanje življenja v nesreči. Ker ustrezni nadomestki za kri trenutno še ne obstajajo, si pri določenih oblikah zdravljenja lahko pomagamo le ljudje med seboj.

Kri lahko daruje vsaka oseba, ki je:

  • med 18. in 65. letom starosti in tehta več kot 50 kg (oz. je njen volumen krvi, izračunan na podlagi telesne višine in telesne mase, več kot 3500 ml – svojega si lahko izračunate tule)
  • dobrega zdravja in počutja,
  • ima vrednosti hemoglobina 135 g/l (moški) in 125 g/l (ženske).

Moški lahko kri darujete na vsake tri, ženske pa na vsake štiri mesece. Najenostavneje je, da se udeležite ene od rednih krvodajalskih akcij Rdečega križa, lahko pa se tudi vpišete v spletno bazo krvodajalcev in v kritičnih trenutkih pomagate reševati življenja.

Podarite oblačila, ki jih ne potrebujete več

Rabljena oblačila pri nas zbirajo humanitarne organizacije, kot sta Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas. Vsa rabljena oblačila, ki jih prejmejo, pregledajo, jih razvrstijo ter pripravijo za razdelitev. Strgana, zamazana ali uničena oblačila odstranijo, saj pri razdeljevanju spoštujejo dostojanstvo ljudi, ki potrebujejo pomoč.

Podarite torej takšne kose oblačil, v katerih bi tudi vi sami še brez zadrege šli v trgovino in službo. Pri otroških oblačil podarite tista, v katerih bi vašega malčka še vedno peljali v šolo. Tudi (ali pa še posebej) ljudje v stiski potrebujejo uporabna, neizrabljena in spoštovanja vredna oblačila.   

Darujte del svoje dohodnine

Dobro, mogoče to res ni način nefinančne pomoči, je pa možnost, kako darovati denar v dober namen, ne da bi se to poznalo na vašem bančnem računu.

Na podlagi Zakona o dohodnini ima namreč vsak davčni zavezanec Republike Slovenije možnost, da nameni del dohodnine (od 0,1 do 0,5 %) organizaciji (oziroma največ petim organizacijam), ki delujejo v javno dobro.

Tako lahko za vas popolnoma brezplačno finančno podprete delo tistih, za katere menite, da si res prizadevajo za boljšo družbo. Če se kot dohodninski zavezanec ne odločite nameniti svojega deleža nobeni organizaciji, se bo vaš znesek pač vrnil v državni proračun.

Ozrite se okoli sebe

Priložnosti za dobrodelnost pa ni treba iskati samo preko organizacij, dobrodelnih akcij ali v državah tretjega sveta. Dostikrat je popolnoma dovolj, da ste malo bolj pozorni na to, kaj se dogaja v vaši bližini.

Imate ostarelo sosedo? Ponudite ji prevoz v trgovino ali pa pomoč pri čiščenju stanovanja. Imate pozabljenega sorodnika v domu starejših občanov? Obiščite te ga in si vzemite čas za klepet (pa ne samo enkrat). Otroka spodbudite, da daruje svoje igrače ali premajhna oblačila za otroke iz revnejših družin.

Bližajo se prazniki in z njimi čas veselja, topline in druženja, žal pa za mnoge tudi čas najhujše osamljenosti in depresije. Osamljenost je ena izmed najhujših bolezni današnjega časa. Podarite lahko tudi samo prijazno besedo ali nasmeh, ki pa bo nekomu pomenil veliko več, kot si lahko predstavljate. In njegov vrnjeni nasmeh bo obogatil tudi vas.

Dajanje časa je namreč tisto, ki človeka bogati – in je edino, ki si ga lahko privošči prav vsak.