Užival bom, ko bom v penziji
Mnogim zaposlenim se ob misli na upokojitev prikažejo prijetno brezdelje, neskončen dopust in posvečanje stvarem, za katere je v aktivni dobi zmanjkovalo časa. Čeprav gre za legitimen in logičen načrt, ki bi naj sledil kot nagrada za opravljenih več desetletij dela, se v današnjih časih tovrstno idealiziranje upokojenskih dni zdi malce preveč optimistično ali kar utopično. Še posebej, če ne investirate vase in ne varčujete za prihodnost že danes.
Razlog, kakopak, gre iskati v številkah, oziroma evrih. Dočim je bil pred dvema desetletjema razkorak med plačo in pokojnino, ki jo je ob upokojitvi nadomestila, zanemarljiv, danes temu ni tako.
Januarja letos je povprečna starostna pokojnina v Sloveniji znašala 810 evrov. Prejelo jo je 462.000 upokojencev, ki so v povprečju stari 71 let. Če še delate in se nameravate letos upokojiti, boste za štirideset let delovne dobe prejemali najmanj 620 evrov mesečno.
Če boste tudi po upokojitvi želeli ohraniti približno enak življenjski stil kot v aktivni dobi, boste poleg pokojnine za to skoraj zagotovo potrebovali dodatna sredstva. Bolj kot je upokojitev oddaljena, več dodatnih sredstev boste verjetno potrebovali.
Zato je ključno, da ne odlašate predolgo z odločitvijo, na kak način boste privarčevali ali zaslužili dodatna sredstva. In to ne glede na to, ali se odločite za dodatno pokojninsko zavarovanje, varčevalni račun ali naložbo, denimo v nepremičnino.
Če se niste naučili uživati do penzije, vam najverjetneje tudi kasneje ne bo uspelo
Denar za pokojnine se zaenkrat zagotavlja iz vplačil prispevkov delovno aktivnega prebivalstva. Glede na vse daljšo življenjsko dobo prebivalstva in dejstvo, da povprečna starost prebivalcev pri nas znaša skoraj 44 let, izrazitega višanja pokojnin v prihodnosti ni pričakovati. Tudi pogoji za upokojitev se bodo kvečjemu zaostrovali.
Ljudje, ki z veseljem opravljajo svoje delo in jih to izpopolnjuje, upokojitve ne vidijo kot luči na koncu tunela. Prav nasprotno. Aktivni življenjski stil jim ustreza, zato si želijo čim dlje ostati (delovno) aktivni. In to jim bo v prihodnosti prišlo še kako prav.
Se sprašujete, kako bomo penzijo preživljali čez 20 ali 30 let?
Pomemben dejavnik, ki bo krojil našo penzionersko usodo, je staranje prebivalstva.
Slovenci sodimo v sam vrh najhitreje starajočih se nacij v Evropi. Z neizogibnim večanjem deleža starejših v prihodnjih desetletjih bo posledično vedno manj aktivnega prebivalstva. Če bomo želeli, da se enačba za izplačilo penzij vsaj približno izide, se bo zagotovo morala premakniti starostna meja za upokojitev. Navzgor, seveda. Kar pomeni, da bomo delali pozno v šestdeseta leta. Ali morda še dlje.
Pa vendar ni vse tako črno. Pred desetletji so šestdesetletniki veljali za stare ljudi. Danes pa povprečen šestdesetletnik nikakor ne spominja na starca, številni so v odlični psihofizični formi. Mnogi so polno zaposleni, da ne govorimo o številnih konjičkih in športih, ki se jih lotevajo. Pa tudi zelo mladostno so videti.
Z višanjem življenjskega standarda in obsedenostjo nas, mlajših generacij, z ohranjanjem mladosti se bo ta trend zagotovo še nadaljeval v prihodnja desetletja.
Za stabilne finance v zrelih letih bo torej nujno, da čim bolje skrbimo zase in čim dlje v zrela leta ohranimo ustrezno mentalno, fizično in psihično kondicijo. Ker bomo tudi delali dlje.
Kako lahko za prihodnost poskrbite že danes?
Kak evro na stran za mirno in varno starost, ki ga prihranimo, se po vsem napisanem zdi več kot smotrno dejanje. Na voljo je več različnih opcij, o katerih velja razmisliti.
Najbolj osnovna oblika varčevanja za starost je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki je zakonsko regulirano s strani države in posledično velja za varno. Za več podrobnosti ali informativni izračun višine dodatne pokojninske rente obiščite: https://www.sparkasse.si/sl/prebivalstvo/zavarovanje/pokojninsko-zavarovanje
Če se nagibate h klasičnemu varčevanju, vam priporočamo, da proučite možnosti varčevanj. V primeru, da boste potrebovali pomoč, nas kontaktirajte in nam zaupate svoje želje, naši svetovalci vam bodo z veseljem predlagali rešitve, prilagojene vašim individualnim zahtevam.
Tudi nakup nepremičnine velja za dolgoročno varno naložbo, ki pride prav na stara leta. Težava se po navadi pojavi, kadar starejši nepremičnino namenijo za reševanje stanovanjske stiske mlajših družinskih članov, namesto da bi s prihodki od prodaje ali najema reševali lastno finančno situacijo.
Denar lahko seveda plemenitite tudi z nakupom delnic, skladov ali kriptovalut. Seveda pa si ne smete zatiskati oči pred dejstvom, da gre za relativno tvegane naložbe, ki ne zagotavljajo donosov. Podrobneje o kriptovalutah izveste tukaj: https://verjemivase.si/denar/vas-mika-investiranje-v-kriptovalute/
