Ena najbolj smešnih počitniških navad Mojčinega moža je ta, da gre takoj po prihodu na počitniški cilj na bencinsko črpalko in napolni posodo goriva do vrha. Ostala mu je še iz študentskih let, ko so s kolegi nekajkrat zapravili ves denar in nato na poti domov ostali še brez goriva.
Mojca pa pri načrtovanju počitniškega proračuna vedno obudi smešen spomin iz otroštva na starejši nemški par. Na svoji mizi v hotelski jedilnici sta imela steklenico mineralne vode in pri vsakem obroku popila vsak en kozarec.
Kakšen smisel ima počitniški proračun?
Poletni dopust je tesno povezan s stroški, ki jih lahko razdelimo na več delov:
- predvideni oz. načrtovani (prevoz, nastanitev, prehrana),
- nepredvideni (okvara avta, plačilo zdravstvenih storitev in podobno) ter stroški, za katere vemo, da bodo, ne pa tudi, koliko jih bo (impulzivni nakupi, priboljški …).
Seveda smo na podlagi preteklih izkušenj na nek način pripravljeni na različne stroške, a se po dopustu vseeno pojavi glavobol, ki ga povzroči negativno stanje na računu.
»Izognite se glavobolu, ki ga po dopustu povzroči stanje na računu.«
Namen oblikovanja počitniškega finančnega načrta in proračuna je prav to – pravočasno predvideti znesek, ki ga boste porabili na počitnicah, ter poiskati načine, kako boste ta finančni zalogaj zmogli brez večjih posledic. Mojca se je načrtovanja vsako leto lotila že zgodaj spomladi, ko je začela zbirati ponudbe za počitnice. Glavni elementi njenega proračuna so:
- bivanje (apartma, kamp, hotel, turistična taksa …),
- prevoz (gorivo, cestnine, trajektni prevoz),
- hrana in pijača (na podlagi izkušenj oziroma domače cene plus 15 %),
- sladoled in pijača na plaži (vsak dan dva sladoleda in osvežitev na plaži),
- rekreacija (najem pedolina, mini golf, tenis …),
- sadje (tega se na morju poje več kot doma),
- nakupi na stojnicah,
- dve večerji zunaj.
Na tak način je Mojca sestavila precej natančen znesek stroškov, ki mu je dodala še del, preprosto imenovan »kar bomo še mimogrede zapravili«. Nekaj let nazaj so tako kupili dva hoverboarda, predlani so šli na celodnevni izlet s turistično ladjico, lani pa so kupili sup.
Preprečite glavobol z varčevanjem in plačilom vnaprej
Že nekaj let Mojca in njen mož za počitnice začenjata varčevati po zimskih počitnicah. V primeru vplačila aranžmaja plačilo izvedeta s plačilno kartico z možnostjo nakupa na obroke. Tako se izogneta stroškovnemu šoku, saj jima po vrnitvi z dopusta ostane le plačilo manjšega dela nepredvidenih stroškov.
»Dopust je odlična priložnost, da se otroci naučijo ravnati s financami.«
Dopust izkoristita tudi za finančno šolanje otrok. Dogovorjeni so za en sladoled na dan, ki je vštet v dopust, ostalo morata otroka plačati s svojim denarjem oziroma žepnino. Enako velja za stojnice, napihljive igrače, zabaviščne parke, stripe, poletni nakit in podobno.
Ko zmanjka, so tu plačilne kartice in bankomati
Skrbi z gotovino na dopustu Mojca nima, pa čeprav je nikoli niso prav veliko nosili s seboj. Pri večjih nakupih ali nepredvidenih stroških z možem uporabljata plačilno ali kreditno kartico in izkoristita tudi možnost plačila na obroke, pri dvigih gotovine na bankomatu pa se držita zlatih pravil:
- za dvig gotovine na bankomatih vedno uporabita debetno in nikoli kreditne kartice,
- uporabita bankomate skupine Erste Group (kjer imata kot stranki Sparkasse brezplačne dvige) ali druge bančne bankomate, nikoli pa bankomatov finančnih podjetij z visokimi provizijami,
- pri plačilu s kartico in dvigih na bankomatih izbereta znesek v lokalni valuti (brez konverzije).
