Na bolniško, nato pa spet v službo
Le zdrav in spočit človek je lahko pri svojem delu učinkovit in uspešen. Seveda to ne pomeni, da je že najmanjši glavobol zadosten razlog za bolniško, povsem nekaj drugega pa so nalezljive bolezni. Zaposleni bi morali ostati na bolniški v primeru vročinskih stanj ter virusnih in bakterijskih obolenj, vsaj dva dni počitka pa zahteva tudi »povsem navaden« prehlad.
»Obožujem svojo službo in najraje bi delala 10 ali 12 ur na dan.«
Ključ do hitrega in učinkovitega okrevanja je počitek. Ko je človek na bolniški, se morata telo in glava predvsem dobro spočiti, kar pomeni dovolj spanca, čim manj fizičnih naporov oziroma aktivnosti, dovolj tekočine (čaj), zdravo prehrano v zmernih količinah ter izogibanje stresu.
Saj bo bolje …
Sara je zbolela v najmanj primernem trenutku. Tisti torek je bil ključen dan za oddajo projekta, prišli so tudi poslovni partnerji iz Italije in ostat doma. Zjutraj si je pripravila čaj in vanj stresla prašek proti bolečinam in vročini. Že med potjo v službo je čutila, da je povsem prepotena, zato je v pisarni vzela še dve tableti in upala, da bo kmalu bolje. Pa ni bilo, kajti med predstavitvijo projekta se je počutila zelo slabo, popoldne pa je imela že skoraj 40 stopinj Celzija vročine. Ko se je Blaž vrnil iz službe, jo je takoj odpeljal k zdravniku.
»Vsaj en teden boste doma,« je rekla zdravnica. »Z gripo ni šale in če ne boste ubogali, vas lahko doleti še kaj hujšega, recimo pljučnica. Tega pa nočete, verjemite.«
»Toliko dela imam in nekateri projekti so pač pomembnejši od prehlada, ki ga z lahkoto ukrotim s tableto ali dvema.«
Bolniška pomeni počitek in okrevanje
Ostala je doma, ampak iz svoje kože preprosto ni mogla. Dva dni je delala od doma, v petek pa se je kljub kašlju in bolečemu grlu pojavila v pisarni. A namesto odobravanja in pohvale za požrtvovalnost jo je vodja takoj poklical v svojo pisarno …
»Saj v bistvu vem, da bi morala počivati, ampak enostavno se mi je zdelo, da sem odgovorna za projekt in da ne morem kar ostati doma.«
Pogovor je bil kratek in jedrnat. Mirno ji je razložil, da so v torek zboleli še štirje sodelavci. O razlogih za njihovo okužbo ni hotel ugibati, a je lahko brala med vrsticami. Povedal ji je tudi, da je projekt sicer zelo pomemben, a da ga lahko brez težav vodi kdo drug, dokler se ona ne vrne. In da naj, če se misli igrati s svojim zdravjem in zdravjem svojih sodelavcev, raje kar takoj napiše odpoved, ker on tega ne bo podpiral.
Sara je šla nazaj domov, si skuhala čaj in zlezla v posteljo, na službo pa je pomislila šele potem, ko je bila že dva dni brez vročine.
- Delavec ima pravico biti odsoten z dela zaradi bolezni, poškodbe ali kakšnega drugega razloga (nega otroka, krvodajalska akcija …).
- O svoji odsotnosti mora najprej obvestiti delodajalca, nato pa obiskati svojega osebnega ali drugega pooblaščenega zdravnika, ki na podlagi pregleda in ugotovljenega razloga za odsotnost izda potrdilo za bolniško odsotnost z dela.
- Nadomestilo plače za čas bolniške odsotnosti v trajanju do 30 dni izplačuje delodajalec, za daljšo odsotnost z dela pa nadomestilo plače bremeni ZZZS, to pa velja tudi za samostojne podjetnike. Za nego družinskega člana oziroma otroka je čas omejen na 7 oziroma 15 dni.
- Višina nadomestila je odvisna od razloga za bolniško odsotnost z dela in se izračunava na podlagi povprečne plače zaposlenega. Ne glede na to pa nadomestilo ne sme biti manjše od zajamčene plače ali večje od plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal.
Več informacij o začasni zadržanosti z dela lahko najdete na straneh ZZZS.
