Finance v dvoje: se nasprotja privlačijo?
V lahkotnem poletnem čtivu, ki ga gre seveda jemati kot neizpodbiten znanstveni dokaz, umetniško dekle nemirnega duha povsem očara urejenega, sistematičnega računovodjo. On vidi v njej svobodo in postane bolj sproščen ter spontan, ona pa najde v njem toplino in varnost. Skozi polje rži si ob spoznanju, da sta si usojena, tečeta naproti, on s sivo kravato in mesečno bilanco pod roko, ona bosa in s turbanom, izpod katerega ji uhajajo dolgi pšenični lasje. V počasnem posnetku si padeta v objem in z roko v roki odkorakata v sončni zahod.
In kaj se zgodi, ko ji on nekega večera pod nos pomoli finančni načrt ter predlaga, da določene stroške – denimo pregrešno drago mesečno barvanje pri najboljšem mestnem frizerju (njeni prameni pač niso pšenični od rojstva) – optimizira, ona pa že po štirih dneh nakupovalne abstinence klone in jima kupi letalski karti za Kuala Lumpur, ker imajo Singapore Airlines pač razprodajo? Bo on lahko spal mirno vedoč, da njegova izvoljenka nima discipline, da bi se odpovedala določenim nakupom, in zato morda svojega dela obroka za njun skupni stanovanjski kredit kdaj pa kdaj ne bo mogla plačati (pa čeprav zaslužita enako)?
Seveda karikiram. Pri nas doma razmere niso ekstremne (jaz denimo ne hodim po poljih rži bosa), se pa s partnerjem v načinih upravljanja financ zelo razlikujeva. Nanj nisem ponosna le zato, ker je krasen fant: je najbolj zanesljivo, organizirano in odgovorno bitje, kar jih poznam. Kadar ga kaj prosim, bo naredil vse, da opravek odkljuka, četudi to pomeni, da bo v okolici 15 kilometrov pretaknil vse Lidle in zame poiskal tisti pregrešno dober namaz iz indijskih oreščkov. Če vzame kredit, ga brez izjeme odplača predčasno. Pa s tem ne mislim en dan prej. Je tudi vesten varčevalec. Ima fond za letne in zimske pnevmatike, njegov varčevalni račun ve, da bo čez sedem mesecev na vrsti zavarovanje avta, če se doma pokvari klima, bo bentil, naročil novo in začel znova varčevati za kaj drugega. Slutim, da ima v denarnici stranski žep celo za tistih nekaj petkovih piv s prijatelji.
Pa jaz? Samo enkrat se živi! Singapore Airlines nimajo vsak dan razprodaje, pa Asos, Adidas, Zara in Madam Stoltz tudi ne. Imam dve kreditni kartici, večino nakupov opravim na spletu in gotovine skoraj ne uporabljam, zato včasih izgubim pregled nad financami. Obožujem izlete in potovanja, rada si kupim svež šopek ter z družino in prijatelji kósim zunaj. Zaradi vseh teh “nakupovalnih aktivnosti” me znesek, ki mi ga 18. trgajo s kreditne kartice, občasno čisto zares preseneti. Negativno.
O financah sva kot o nečem, kar se tiče obeh, začela razmišljati takrat, ko sva si ustvarjala najin prvi dom. Dogovorila sva se, da vzameva posojilo oba, o vsem ostalem pa se nisva posebej dogovarjala: kar zgodilo se je. Danes račune za ogrevanje, vrtec, komunalo in še kaj plačujeva oba, zneskov si ne deliva; eden ima na skrbi elektriko, drugi pa internet in tako naprej. Po nakupih – takšnih “za odrasle”, kjer ne kupujemo le oblek in čevljev ampak živež – hodi predvsem on, včasih pa prinesem motovilec in tople žemljice domov tudi jaz. O pomembnih investicijah se vedno dogovoriva: lani poleti so strele kar švigale v našo hišo, zato smo morali nekaj velikih domačih naprav zamenjati. Stroške sva si razdelila: ker nimam toliko črnih fondov kot on, je mene bolj udarilo po žepu, ker je on veliko bolj dosleden kot jaz, je njega to bolj neprijetno presenetilo.
Načinov upravljanja financ v paru je verjetno toliko, kolikor je na svetu parov: nekateri imajo skupen račun, v katerega prispevata oba enako in s katerega plačata vse redne mesečne stroške, o ostalem pa se dogovorita. Drugi finance povsem ločujejo in v skupno malho prispevajo glede na to, koliko kateri od partnerjev zasluži, spet tretji se odločajo o skupnih financah in prispevkih sproti, četrti prepuščajo upravljanje družinskih financ partnerju.
Ni pravega ali napačnega načina, pomembno pa je, da se o financah odkrito pogovarjamo. Ne samo o stanju na računu, ampak o strahovih, ki jih imamo, in željah, ki si jih želimo uresničiti. Sanjate vi o hiški z vrtom na podeželju, on pa o potovanju okrog sveta? Morda vama uspe s nekaj discipline doseči oboje. Vsekakor pa je lažje, če se vaša vizija ujema z vizijo vašega partnerja: kot ekipa sta trdnejša in bosta cilje dosegla lažje in hitreje, če zanje delata oba.
In kako delujeta najina na videz čisto različna finančna svetova? Nama se zdi, da prav dobro. O financah se pogovarjava, jih (on bolj in jaz manj natančno) načrtujeva. Če je kdo v škripcih, si poveva, zaupava, pomagava in se spodbujava. Imava vsak nekaj čisto svojih in nekaj skupnih ciljev. Predvsem pa veva, da sva tim: zavedava se svojih dobrih in slabih plati in jih skušava obrniti sebi v prid.
Kako pa vidva upravljata finance?
