Idiličen večer. Otroci so pri babici, stanovanje pospravljeno, midva pa na kavču božava … vsak svoj mobilni telefon. Kako pa je kaj pri vas doma?

Če sodimo po številu mobilnikov, ki jih premoremo Slovenci, verjetno podobno. Konec 3. kvartala prejšnjega leta je bilo pri nas registriranih več kot 2,5 milijona uporabnikov mobilnega omrežja. Digitalna revolucija silovito in na mnogo načinov spreminja naša življenja, vključno z medosebnimi odnosi. Pred nekaj leti bi bilo čudno, če bi možu poslala sporočilo »napisano« z emojiji. Danes je to povsem normalno. Tehnologija omogoča parom, da so nenehno povezani. Pišemo si, pošiljamo fotke. Všečkamo in delimo srčke. Pa smo v resnici bolj povezani kot v časih telefonskih govorilnic in stacionarnih telefonov? Ali pa smo samo navajeni svojih mobilnih telefonov in stalne interakcije, torej brskanja po njih?

Tehnologija zaenkrat še ni napredovala do te mere, da bi nadomestila občutek intime in povezanosti, ki ga čutimo, ko si gledamo v oči, se držimo za roke in se zaradi ljubega vonja počutimo domače in sproščeno. Zaenkrat.

Če se vrnem na začetek tega pisanja, so lahko skupni večeri na kavču, vsak s svojim mobilnikom v roki, čisto ok. Včasih paše. Vendar le, če znamo in zmoremo vstopati in izstopati iz virtualnega balona in živeti svoja življenja tukaj in zdaj. Kar pa ni vedno enostavno. Živeti tukaj in zdaj pomeni, da se je včasih treba v odnosu in nasploh spopasti tudi s temami in stvarmi, ki bi se jih najraje izognili. Ki zahtevajo trud, razmislek, čas, delo. To seveda ni nič novega. Odnos umre, če ga jemljemo kot samoumevnega in vanj ne vlagamo energije.

Manj virtualnega, več življenja?

Nekako nam je že prišlo v navado, da odrasli kar naprej tožimo, da nimamo časa. Ne zase, ne za partnerja, premalo za otroke, nenazadnje tudi za službo in družbo. Tudi sama sem se spraševala, kaj delam narobe, da mi časa vedno zmanjkuje. Nato sem si vprašanje zastavila drugače: za katere stvari vedno najdem čas? Na seznamu se je pojavil tudi moj pametni telefon. Uporabljam ga več, kot bi bilo smiselno in smotrno. Navajena sem nanj, vedno je blizu, od mene ne zahteva nič kaj preveč truda, še manj razmisleka, pravzaprav misli namesto mene, jemlje mi edino čas.

Sprva sem razmišljala, da bi mi morda pri regulaciji časa, preživetega v digitalnem svetu, koristilo digitalno razstrupljanje oz. detoks.

Digitalno razstrupljanje postaja – kot sem paradoksalno zasledila na spletu – prava modna muha med glasbenimi izvajalci, igralci in mnogimi drugimi. Ti svoj digitalni odklop pogosto podrobno opišejo in objavijo na spletu, takoj ko se vrnejo na stare tirnice.

Ker nisem človek diet, se digitalnega detoksa zaenkrat (še) nisem lotila. Prisegam na siceršnjo zmernost.  Se mi je pa kar sama od sebe ponudila priložnost, da prevetrim svoje navade, ko se mi je pokvaril pametni telefon. Po hipnem šoku sem vzela stvari v svoje roke! Kar nekaj časa sem odlašala z nakupom novega in uporabljala prastar mobilnik. Takega s čisto pravimi tipkami. Bilo je … drugače. Naenkrat sem imela več časa za drobna opravila, ki so čakala na vrsto že zelo dolgo. Niso me vznemirjale različne aplikacije, ki so me opozarjale na to in ono. Prav tako nisem pogrešala novic o tem, kaj in kje je kdo všečkal, komentiral, objavil. Spet sem začela kupovati dnevno časopisje in to lepo navado še kar ohranjam. Priznam, enkrat na dan sem si rada sposodila partnerjev mobilnik, da sem malce pobrskala po mojih najljubših straneh. Čez čas je začel pritiskati name, naj si že končno kupim nov telefon in pustim njegovega na miru … 

Zdaj, ko imam nov, lep, moderen mobilni telefon, ga seveda spet z veseljem uporabljam. Domišljam si, da sem zdaj jaz ta, ki vodi igro in odloča, kaj bom gledala, iskala, brala. Postala sem stroga do vseh možnih aplikacij, opomnikov in drugih digitalnih čudes, ki so me prej z rdečimi številkami, pisemci in klicaji opominjala, koliko novic in sporočil me čaka, da jih nujno pogledam. Včasih mi je kakšno, tako za hec ali čisto zares, poslal tudi mož, ko sva ležala na kavču in božala vsak svoj mobilnik.

Imejte se radi in ne pozabite kdaj pa kdaj pobožati svojih dragih.