Mnogi starši se sprašujejo, kako svoje otroke čim bolje opremiti za odraslo življenje. Čeprav bi večina staršev naredila vse, da bi svoje otroke obvarovala vsega hudega, napornega in bolečega, so prav izkušnje in znanja ter pestri medsebojni odnosi tisti, ki nam v odrasli dobi pridejo še kako prav. Obšolske dejavnosti otrokom dajejo točno to: nova znanja in prijateljstva, pozitivne občutke ob uspehih, soočanje z neuspehom, vztrajnost in samodisciplino. S tega vidika so, ne glede na to, če in koliko plačujete zanje, zagotovo investicija za prihodnost. 

September je za te stvari 

Privajanje na novo šolsko leto, usklajevanje urnikov in izbor obšolskih dejavnosti so meseca septembra aktualne teme v številnih družinah s šoloobveznimi otroki. Kam torej usmeriti osnovnošolca, v kakšnem obsegu in za koliko denarja? 

Preden sklenete z otrokom dogovor glede dejavnosti, se velja glede logističnih in finančnih zmožnosti uskladiti s partnerjem. 

Logistika, povezana z obiskovanjem dejavnosti, in stroški (vadnin, opreme) vplivajo na ritem celotne družine. Če na primer otroka trikrat tedensko vozimo na plavanje v 25 kilometrov oddaljen plavalni klub, bo to zagotovo imelo pomemben vpliv tudi na življenje ostalih družinskih članov. 

Začetek jeseni prinaša tudi številne druge finančne izzive in priložnost, da prevetrite družinske finance.

Sledi izbor ustrezne aktivnosti. Nekateri otroci že od malega vedo, kaj jih veseli in česa si želijo. Drugim pa je treba pomagati in jim predstaviti možnosti. Če otrok koleba med več aktivnostmi, mu predočite prednosti in slabosti vsake izmed njih. Večina plačljivih dejavnosti ob začetku šolskega leta, torej septembra, omogoča brezplačne poskusne obiske, ki jih nikar ne zamudite.

Ne glede na starost otroka se pred dokončno odločitvijo in vpisom na katerokoli dejavnost pogovorite tudi o sledečem:

  • Izbrano dejavnost naj otrok obiskuje celo šolsko leto in to čim bolj redno, brez neutemeljenih izostankov. Zagotovo bo prišel kak dan, ko se mu ne bo ljubilo ali bo utrujen. V takih primerih ga spodbujajte, naj bo vztrajen in naj izpolni svojo nalogo. 
  • Otrok naj sam prevzame odgovornost za osebne stvari, si pripravi torbo, pospravi umazana oblačila po treningu in podobno. Čim prej naj prevzame vso komunikacijo glede urnikov dejavnosti, morebitnih nastopov in tekmovanj. 
  • Pogovorite se o spoštljivem obnašanju in opozorite na morebitne nevarnosti med aktivnostjo in na poti. Otroku na njemu primeren način pojasnite, da so kakršnekoli zlorabe tako s strani trenerjev, vaditeljev ali učiteljev kot ostalih otrok nedopustne in da se vam lahko v primeru stiske ali vprašanj kadarkoli zaupa. Ta pogovor velja v razumnih časovnih presledkih vedno znova ponavljati.

Koliko je ravno prav?

Vsak otrok je svet zase in starši smo tisti, ki najbolje poznamo svojega otroka in družinsko dinamiko. 

Izbor in količina dejavnosti naj bosta rezultat otrokovih želja, zdrave pameti in družinskih zmožnosti. In to tako v primeru, kadar si otrok želi preveč dejavnosti, kakor tudi tedaj, ko jih zavrača. Poleg učenja in obšolskih dejavnosti šoloobvezni otroci potrebujejo čas za igro, umiritev ter počitek.

Pri mlajših otrocih, ki še ne hodijo v šolo, se mnenja o tem, ali in koliko dodatnih dejavnosti naj imajo, pogosto krešejo tako med stroko kot starši. 

Pri šoloobveznih otrocih zgoraj omenjene dileme ni. Poleg obveznega šolanja ti zagotovo potrebujejo dodatne aktivnosti, s katerimi si krepijo telo, razvijajo duha in se urijo v medsebojnih odnosih. Pa naj bodo plačane in vodene s strani strokovnjakov ali če gre za redno sobotno partijo šaha z dedkom.

Posebno pozornost si zasluži tudi šport oziroma gibanje, ki naj bo stalni del otrokovega vsakdana. Stroka priporoča, da so otroci intenzivno telesno aktivni (to pomeni, da se zadihajo in spotijo) najmanj 60 minut dnevno. Ne gre za floskulo, ampak dejstvo, ki ugodno vpliva na otrokov razvoj. 

Otroci, ki se radi gibajo sami po sebi, s tem nimajo težav. Tisti, ki so jim bolj všeč intelektualne dejavnosti, računalniške igrice ali kaki drugi bolj statični načini sproščanja, pa potrebujejo pri uresničevanju tega cilja kar nekaj spodbude, najbolje v obliki redne organizirane vadbe. 

Prva triada

Pri malih nadobudnežih, ki se z vstopom v šolo naenkrat počutijo zelo velike, se pogosto zgodi, da se zlahka navdušijo za skorajda vsako dejavnost, ki jim je ponujena. Pogosto tudi zato, ker se jim zdi fino in pomembno, čeprav ne vedo prav dobro, kaj jih čaka. 

Najceneje in logistično najudobneje je, če otroka vpišete v enega ali več krožkov na šoli. Krožki so praviloma brezplačni in se odvijajo v varnem okolju šole, kjer otrok že pozna okolico in se dobro počuti. Tudi dodatne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru šole, so praviloma cenejše, kot če jih izvajajo izven šole. Ker se dejavnosti izvajajo v šoli, nam je prihranjena tudi logistika, ki je pogosto v breme tako otrokom kot staršem.

Če se odločite za popoldansko dejavnost izven šole, bo otrok na začetku potreboval več spodbude in vodenja z vaše strani. Povejte mu, kaj naj pričakuje, kje se bo vadba odvijala, koga bo tam srečal in podobno.

Kaj pa cene? 

Razpon je ogromen, vse od že prej omenjenih brezplačnih šolskih krožkov do dejavnosti, ki vas stanejo tudi stotaka na mesec ali več. Mnoge med njimi so bolj stvar prestiža kot dejanske vrednosti, ki jo ponujajo (otrokom). Nekatere privatne glasbene šole so na primer dva- ali trikrat dražje od javnih.

Ob vstopu v šolo, ko nekateri malčki ne štejejo niti šest let, lahko starši tudi sami organiziramo zanimive obšolske dejavnosti. Te so posebej primerne, kadar otrok čustveno ne dohaja vrstnikov ali če želimo z otrokom preživeti več kakovostnega skupnega časa. Nekaj namigov:

  • Enkrat tedensko, vedno ob istem času hodita plavat. Koristno in prijetno za oba, seveda pa je na vas, da aktivnost dosledno izvajate.
  • Tuji jezik za začetnike: zakaj se ne bi skupaj začela učiti kakega tujega jezika. Obstaja veliko dobrih spletnih programov, ki so primerni tudi za otroke in vas spodbujajo, da se sproti učite tujega jezika. Konsistenca in resnost sta seveda nujni tudi za odrasle.
  • Planinski krožek: naredite si seznam vrhov, ki jih boste osvojili v enem šolskem letu in si zanje rezervirajte nedelje. V hladnejših mesecih se osredotočite na učne in sprehajalne poti, ki so primerne tudi v zimskih razmerah.

Druga triada

V drugi triadi ima večina otrok že izdelano predstavo o tem, kaj jih veseli in kaj bi želeli početi. Nekateri že več let trenirajo kak šport ali igrajo inštrument in so že pravi mali mojstri. Po drugi strani so še ravno dovolj majhni in vodljivi, da se zlahka navdušijo in entuziastično sodelujejo pri različnih dejavnostih. V kolikor jih še niste, je sedaj skrajni čas, da jih usmerite v kako dejavnost. Pomembno je, da navade in pozitiven odnos razvijejo pred puberteto.

V tem obdobju se intenzivnost in zahtevnost športnih treningov, glasbene in jezikovnih šol ter drugih dejavnosti poviša, kar lahko vpliva na višjo vadnino. Poleg vadbe je treba računati še na razne nastope, tekmovanja, individualne treninge in opremo. Predvsem slednja je lahko hud udarec za družinski proračun, še posebej če ne znamo postaviti mej. Dejstvo namreč je, da je razpon cen športne opreme in glasbil lahko zelo velik in da zgornja meja pogosto seže v nebo.

V tem obdobju lahko otroci, če so razmere ustrezne in otrok dovolj zrel, že sami – peš, s kolesom ali javnim prevozom – hodijo na nekatere aktivnosti. Tako nam odpade nekaj logistike, pridruži pa se nam večna skrb, ali je otrok varno prišel na cilj. Če ne prej, otroci ob tej priliki običajno tudi dobijo svoj mobilni telefon.

Tretja triada

Odraz zanimaj in hobijev, ki jih imajo otroci v tretji triadi, je rezultat dela in izkušenj, ki so jih pridobili v preteklih letih. K temu je treba prišteti še puberteto, ki je sila nepredvidljiv faktor.

Mnogim se naenkrat več ne da več obiskovati prav nobene dodatne aktivnosti, zgubijo motivacijo in v očeh odraslih ostanejo brez ciljev. V kolikor imajo od prej solidno razvite delovne navade in ustrezno podporo, bo faza verjetno minila. 

Spet drugi bi čez noč opustili hobije, ki so jih nedavno tega opravljali z največjim veseljem, ter se lotili česa novega. Kar samo po sebi ni nič slabega in se lahko razvije v navdihujoče prihodnje zgodbe. Še posebej če straši tovrstnih preobratov ne dojemamo kot osebni neuspeh.  

Tretji se popolnoma osredotočijo na priljubljeno aktivnost (najpogosteje šport) in predano sledijo svojim ciljem. 

Če je naš najstnik kljub občasnim muham pri svojih ravnanjih odgovoren, samostojen in izkazuje zdrav odnos do življenja, se je čas, trud in finančni vložek, ki smo ga namenili otrokovemu razvoju, zagotovo splačal. Vsekakor pa je to neprecenljiva popotnica za odraščanje.