Drage dame! Dobrodošle v dobi nove mobilnosti. Debate bencin-dizel, ki so bile poleg znamke in cene avtomobila ključna točka debat, so preteklost. Na pohodu sta elektrika in souporaba vozil, taksi si lahko privošči skorajda vsakdo. Torej mnogo alternativ. Zato je nujno in prav, da si – preden se podamo na divje testne vožnje in lov za najbolj simpatičnim avtosalonom – odgovorimo na nekaj ključnih vprašanj, ki nam pomagajo najti pravo in dolgoročno rešitev, pravo za vsako posameznico posebej. Kajti ni nujno, da to, kar je najboljše zame, ustreza tudi moji najboljši prijateljici.

Je lasten avto res prava rešitev zame?

Saj veste, kdor ne načrtuje, ne napreduje … Torej preden sprejmete kakršnokoli emocionalno odločitev, naredite nekaj enostavnih preračunov. Naredite domačo nalogo in si odgovorite na vprašanje – koliko denarja ste pripravljeni »parkirati« v nakup avtomobila in kako bo to vplivalo na vaš siceršnji budget.

V razmislek sledeče: V Sloveniji kar 80 odstotkov voznikov dnevno prevozi le okoli 20 km, predvidevam, da na relaciji dom-služba-najbližji supermarket. Če sodite mednje in živite v urbanem okolju, izračunajte sledeče: letni strošek nakupa avtomobila, goriva, cestnin, parkirnin in registracije primerjajte s stroškom prevoza s taksijem ali še bolje – če imate srečo in živite blizu postaj za car sharing oz. souporabo vozil – s stroškom car sharinga v kombinaciji s taksijem. Presenečeni nad izračunanim? Jaz sem bila, in sicer je rezultat – ki pa je popolnoma subjektiven in prilagojen meni – pokazal sledeče:

AVTO

  • Razmišljam o drugem družinskem avtomobilu, uporabljala bi ga predvsem za prevoz v službo in nazaj (skupaj malo manj kot 10 km).
  • Želim manjši nov avto, ogledan model stane 12.000 EUR, registracija in kasko zavarovanje okrog 550 EUR, pokurila bi za okrog 25 EUR goriva mesečno in na letni ravni porabila še dodatnih 110 EUR za čiščenje, motorno olje, servis in podobno. Upam, da ne bo kakih večjih okvar ali poškodb avtomobila. Parkiram zastonj – tako v službi kot doma.
  • Predvidevam, da bom avto vozila 10 let in ga nato prodala.
  • Letni strošek vsega navedena bi znašal okrog 2.260 EUR, kar bi po desetih letih, ko bi želela avto prodati, zneslo 22.600 EUR.

TAXI/MESTNI AVTOBUS/KOLO/SOUPORABA VOZIL

  • Kot alternativo sem preračunala strošek prevoza s taksijem, ker je najdražji od navedenih opcij. V prihodnosti z razvojem odvzemnih mest za souporabo vozil računam tudi na to. Kolesu sem naklonjena že več let, a zgolj v teoriji, tako da še vedno upam, da se bom čim več vozila v službo tudi s kolesom. Občasno – ko bi po službi zavila v mesto – bi namesto taksija uporabila mestni avtobus.
  • Torej, če se vozim v službo izključno s taksijem, približno 220 dni na leto, kar je približno enako številu delovnih dni na leto, bi za taksi porabila 8,6 EUR na dan, torej 1.890 EUR letno,  kar bi – zaokroženo – v desetih letih zneslo okrog 19.000 EUR.

Torej 22.600 EUR v desetih letih za avto, proti 19.000 EUR za taksi, oziroma manj, če bi uporabljala katero koli od alternativ. Ob vsem navedenem bi bil torej letni strošek avtomobila enak strošku taksija, če bi mi avto po desetih letih uspelo prodati za vsaj 3.000 EUR. Vsekakor vredno razmisleka in pa individualnega preračuna!

Nov ali rabljen?

V Sloveniji je registriranih več kakor 1,1 milijona vozil. Kar velik potencialni nabor torej. Lov za rabljenimi vozili zahteva – poleg vsaj malce sreče – veliko spretnosti. Poleg navadnih smrtnikov se s prodajo rabljenih vozil ukvarjajo tudi samooklicani preprodajalci. Pri teh ženski atributi preverjeno ne pomagajo doseči boljše cene, saj se preživljajo z ustvarjeno razliko med nakupno in prodajno ceno rabljenega vozila.

Če se torej podajate na lov za rabljenim, zaostrite svoja pričakovanja in se predvsem zelo dobro pozanimajte o vozilu, ki si ga ogledujete. Večina prodajnih pogodb rabljenih vozil sicer vsebuje klavzulo »videno-kupljeno« in jo priporočam tudi vam. Videno-kupljeno sicer ne pomeni, da vam prodajalec lahko proda mačka v žaklju, ampak vas je dolžan obvestiti o dejanskem stanju avtomobila, torej tudi napakah, ki jih ne opazite. V kolikor vam prikrije obstoječo napako, lahko prej omenjeno klavzulo izpodbijate. To je seveda skrajni ukrep, ki se ga je vredno izogniti. Na ogled tako obvezno pripeljite še koga – po možnosti moškega, ki se spozna na avtomobile ali pa vsaj izgleda, kakor da se spozna. Poleg tega si podrobno oglejte dokumentacijo in se pozanimajte, kako je bil avtomobil vzdrževan.

Testna vožnja? Seveda!

In že smo tako daleč, da je konjiček – bodisi nov ali rabljen – ogledan in navdušenje raste. Ponovno preverite, ali se držite budgeta (!) in ne pozabite … Jutri je nov dan. Pustite si nekaj časa, preden se odločite za usodni da. Torej – čas za premislek je čas za testno vožnjo. Seveda, obvezno! Pustite se peljati in peljite, opazujte, sprašujte.

Pozor! Simpatičen prodajalec

K hipnim, nepremišljenim odločitvam lahko usodno pripomore simpatičen prodajalec. Ne glede na to, kako fejst, simpatičen in ustrežljiv je, vzdržujte distanco, kot se dami pritiče, in nikakor ne podpisujte pogodb ali sklepajte poslov ob prvem srečanju.

Tri, dva, ena … pogajanje!

»Ok, super je, bom kar vzela …«  Poznano? Vsaka ženska kdaj pa kdaj podleže emocijam in se odloči za nakup na podlagi čustev. Mene najhitreje zavedejo pol številke premajhna super znižana dizajnerska oblačila … ki jih nato nikoli ne oblečem … Tega nikar ne počnite pri nakupu avtomobila.

Kot pri vsakem resnem poslu se cena določi s pogajanjem med obema strankama. To pomeni, da nikakor ne pristanite na prvo ponujeno ceno. Pogajanje je kot ping pong. Prodajalci v avtosalonih obvladajo prodajne veščine vsaj tako dobro, kakor me obvladamo zaigrano koketiranje, torej gre za igro, ki jo je treba igrati, če želimo priti do končne zmage.

Pa srečno do cilja!