Čeprav se imamo Slovenci pregovorno za bralni narod, pa zadnje raziskave presenetljivo kažejo, da smo po bralnih navadah in odnosu do knjige v spodnjem delu evropskega povprečja. Skoraj polovica Slovencev ne prebere niti ene knjige na leto, prav tako za knjige in tiskovine namenimo podpovprečen delež gospodinjskega proračuna.
Našim otrokom torej (v povprečju) nismo ravno dober bralni vzgled. Pa se sploh zavedamo, kako pomembno je branje za otroke?
Otrokov prvi stik s knjigo
Skupno branje z otrokom v naročju ni le prijetno, ampak je tudi zelo dobra popotnica za vse življenje. Zgodnje branje sicer nima veliko skupnega z dejanskim besedilom knjige, temveč gre bolj za igro, pogovarjanje in skupno razvedrilo. Že pri treh mesecih lahko dojenčkovo radovednost okrepite z igralnimi knjigami, s katerimi ga spodbudite k opazovanju okolja, razvoju sluha ter osredotočanju vida.
Ko okoli devetega meseca otrok obvlada pincetni prijem, se začne pravo listanje knjig, s katerim razvija ročno spretnost in koordinacijo, spoznava barve, povezuje sliko in resnični predmet ter začne povezovati vzrok in posledico. Nekje med letom in pol in drugim letom starosti se skupno branje začne spreminjati v pogovor, ki ga z vprašanji in odgovori o zgodbi in ilustracijah usmerjajo tako otrok kot starši.
Pomembno je, da branju z otrokom posvetite vso svojo pozornost, saj bo otrok čas, ki ga bo preživel z vami ob branju, povezoval z varnostjo in toplino. Najbolj smiselno je, da skupno branje (če ne že prej) uvajate skupaj s spalno rutino, saj otroka sprosti in umiri. Če imate vsak večer zaporedje: večerja – umivanje – skupno branje – spanje, se otrok počuti varno, ker mu rutina pomeni varnost.
Pomembna je tudi kakovost skupnega branja
Majhni otroci branje samo poslušajo le nekaj minut, toda poslušajo vas tudi, če se obenem plazijo, stiskajo k sebi medvedka ali pa se igrajo.
Otroku skupno branje dejansko pomeni pogovor z vami, zato je pomembno, da je branje aktivno in veliko bližje dialogu kot pa enosmerni komunikaciji. To pomeni, da skupaj z otrokom opazujete ilustracije, mu postavljate odprta vprašanja, se pogovarjate o zapletih in čustvih ter ga spodbujate k samostojnemu pripovedovanju in iskanju lastnega začetka ali konca zgodbe.
Pri kakovosti skupnega branja je pomembna tudi izbira kakovostnih knjig, saj imajo te za tretjino bolj raznolik besednjak kot spontani govor in pa 50 % več besed kot televizijske oddaje.
Kaj otroci pridobijo s skupnim branjem
Skupno branje izredno krepi odnose med starši in otroki, saj skupaj preživljate kvaliteten čas v pozitivnem vzdušju. Zgodba je lahko tudi odlična iztočnica za pogovor z otrokom o občutljivih temah, kot so ločitev, smrt, rojstvo ali strah.
S skupnim branjem spodbujate razvoj otrokovega govora, domišljije in besednega zaklada. Otroci ob branju razvijajo svojo osebnost in empatijo ter se učijo prepoznavati, izražati in predelovati čustva. Z branjem se seznanjajo s pisano besedo, bogastvom jezika ter širijo besedišče, prav tako pa se učijo novih idej in konceptov. Poleg spoznavanja jezika otrok preko branja pridobiva znanje o svetu, ki ga obkroža in o ljudeh, njihovih navadah, običajih in vrednotah.
Raziskave so pokazale, da je govor otroka odličen napovednik uspešnosti otroka v šoli, in prav na razvoj govora pri otroku pozitivno vpliva tudi pravo »knjižno« okolje, torej zadostno število otroških knjig, otroških revij ter materiala za risanje in pisanje, ki jih imamo doma.
Koliko in kaj brati otrokom?
Če se sprašujete, koliko naj bi brali, je odgovor zelo enostaven – prilagodite se svojemu otroku. Otroci so si med seboj zelo različni in nekateri lahko sledijo branju daljši čas, drugi tega ne zmorejo. Za takšne branje lahko nadomestimo s pripovedovanjem zgodb iz knjig ali resničnega življenja, zabavne pa so tudi besedne igre. Berite torej, dokler je prijetno, in ne vztrajajte v branju za vsako ceno. A kaj brati?
Vsako leto izide ogromno knjig za otroke in mladino, vendar niso prav vse kakovostne. Dobre knjige odlikujeta dobro besedilo in kvalitetna ilustracija. Pri otroških knjigah lahko hitro ugotovite, kakšno sporočilo prinašajo in kako jezikovno bogate so, saj so besedila kratka. Pri ilustraciji je pomembno, da podobe niso stilizirane in da liki izražajo različna čustvena stanja.
Otroške knjige si seveda lahko izposodimo v knjižnicah, a lepo je imeti svojo, domačo knjižnico. Za otroke je namreč ponavljanje in prebiranje ene in iste knjige zelo pomembno in dragoceno (čeprav zna to biti zelo utrujajoče za nas starše).
Za konec podajamo še nekaj predlogov starih dobrih slovenskih klasik: Maček Muri, Juri Muri v Afriki, Pekarna Mišmaš, Moj prijatelj Piki Jakob, Sapramiška, Muca Copatarica, Kekec … in še veliko jih lahko najdete v vam najbližji knjigarni ali knjižnici.
Če se vam torej danes zvečer res ne bo dalo vašemu otroku že tristopetinšestdesetič prebrati zgodbe o Nikovi raketi, se spomnite, kaj je dejal Albert Einstein: »Če želite, da bodo vaši otroci inteligentni, jim berite pravljice. Če želite, da bodo še bolj inteligentni, jim berite več pravljic.«
