Slovenija je v Evropi na drugem mestu glede dolžine skupnega bivanja staršev in otrok. Mladi se spopadajo z visokimi cenami najemnin in odkupa ter zato čedalje dlje ostajajo pri starših. Tako na občinski kot državni ravni institucije ne pripomorejo k izboljšanju razmer; regulacije je malo, večinoma se gradijo velika, luksuzna stanovanja, ki si jih, če smo iskreni, lahko privoščijo predvsem bolje situirani (torej ne mladi) ali pa se v investicijo podajo tisti, ki svoj dom že imajo. Višine najemnin in cene nepremičnin rastejo, plače ostajajo enake. Tako se veliko mladih srečuje z dilemo, ostati doma ali preplačati svoj novi dom. Kakšne možnosti torej imate?
1. Ostati v hotelu mama
Verjetno najcenejša možnost današnjih mladih je ostati v domovanju staršev, dokler ne želijo ali ne zmorejo ven iz gnezdeca. Poln hladilnik, okusna domača kosila, oprano perilo in praviloma večja domovanja, kot si jih lahko privoščijo sami, se zdijo veliko bolj privlačni od natrpanega stanovanja s štirimi sostanovalci, napol delujočo belo tehniko in pohištvom, ki tam stoji že od izgradnje bloka. Nekateri se sobivanja lotijo tako, da prispevajo simboličen delež gospodinjskih stroškov (približno 100–150 € na mesec) in enakopravno sodelujejo pri vsakodnevnih opravilih, drugi živijo kot v hotelu (a pri tem ne prispevajo nič), spet tretji plačujejo staršem najemnino (200–250 € na mesec). Dinamike so različne, prav tako pa na bivanje pri starših vpliva to, kako se med seboj razumejo. Ker je 20-in-nekaj-letnik že bolj ali manj odrasel, ima svoje potrebe in želje, njegovi starši prav tako, zato je za takšno bivanje pomembno vzpostaviti sožitje, ki ustreza obojim.
2. Prenoviti
Ena izmed poti, ki jo dandanes ubira mnogo mladih, je prenova podstrešja ali ureditev lastnega nadstropja v domu staršev. Številni pripadniki generacije X, ki so v osemdesetih in devetdesetih gradili svoje domove, so imeli v mislih, da bo njihov otrok nekoč potreboval svoj dom, zato so temu namenili poseben prostor. Večgeneracijske hiše so lahko odlična rešitev tako za starajoče se starše kot za mlade, a je zopet vse odvisno od njihovega odnosa in bivanja v sožitju.
Včasih se zgodi, da mladi podedujejo nepremičnino za starimi starši ali drugimi sorodniki. Običajno gre za starejše zgradbe, potrebne temeljite predelave in srčnega pristopa, da si v njej ustvarijo svoj dom. Stroški so v obeh primerih lahko manjši (5000–7000 €) ali večji (20.000–50 000 €) – prenova lahko obsega različna gradbena, vodovodna ali električarska dela, poleg tega pa je običajno treba stanovanje tudi opremiti.
3. Najeti
Z najemom se veliko mladih prvič sreča že v študentskih letih. Lahko gre za sobo v stanovanju, v katerem živijo še drugi sostanovalci, lahko pa za najem celotnega stanovanja. Če si želimo v novem domu ustvariti družino ali pa le v miru zaživeti sami ali s partnerjem, življenje v deljenem stanovanju ni najboljša izbira, je pa zagotovo ceneje, če najamemo le eno sobo. Če vzamemo za primer Ljubljano, vas mesečni najem enoposteljne sobe prikrajša za približno 250 €, medtem ko najem garsonjere ali manjšega enosobnega stanovanja za 400–550 €. V drugih bolj ali manj urbanih naseljih je cena najema praviloma nižja. Na trgu najemniških stanovanj povpraševanje kar nekajkrat presega ponudbo – tako v večjih mestih kot tudi v manjših naseljih. To pomeni, da so stanovanja dražja, hkrati pa tudi slabše opremljena, saj regulacija za postavitev višine cen glede na velikost in urejenost stanovanj preprosto ne obstaja. Cene ureja trg. Če lahko najemodajalec odda oglas na nepremičnine.net in kljub opremi, stari več kot 40 let, že v nekaj dneh prejme ogromno klicev za ogled stanovanja, zakaj bi ga torej prenavljal?
Stanovanja, ki so urejena, na dobri lokaciji in poceni, imajo skoraj mitološki značaj. Hkrati pa tudi takšni samorogi obstajajo – zanje moraš biti le pravi čas na pravem mestu ali pa poznati pravo osebo. V tujini se za najem stanovanja pogosto prijavi več oseb ali parov, ki morajo izpolniti prijavo s svojimi podatki, navadami (kadilec/nekadilec, s hišnimi ljubljenčki ali brez), potrdilom o zaposlitvi in nekakšnim motivacijskim pismom, zakaj bi ravno oni bili pravi kandidat, nato pa se lastnik odloči, komu bo stanovanje oddal. Glede na zdajšnje razmere bo morda tudi pri nas najem kmalu izgledal kot razgovor za službo.
4. Kupiti nepremičnino ali zgraditi svojo
Ko želimo postati lastnik svojega doma, smo postavljeni pred dilemo – kupiti ali graditi? Nakup nepremičnine je lahko odlična izbira, a morda to pomeni, da ta ni narejena po vaših merah. Morda si želite kakšno sobo več, večjo kuhinjo, manjši travnik ali prikupen balkon, že obstoječa nepremičnina pa ponuja le tisto, kar že obstaja. Seveda se v mnogih zgradbah da nekatere stvari prilagoditi – podreti kakšen zid, postaviti novega, zamenjati parket za ploščice, spremeniti namembnost posameznega prostora. Že ko kupujete nepremičnino, razmislite o morebitnih stroških prenove in opreme; starejše zgradbe bodo potrebovale malce več dela, novejše manj.
V večjih mestih je povpraševanje po nepremičninah toliko večje, mlade družine, ki si lahko privoščijo nakup, pa še vedno sklepajo kompromise. Zakaj? Ker tudi številne novogradnje zanje niso primerne. Stanovanja so velika, luksuzno opremljena in neprilagojena povprečnemu slovenskemu žepu, nekateri se tako zatekajo h gradnji.
Ko gradite svojo hišo, jo lahko (v okviru finančnih zmožnosti) naredite po svojih željah in potrebah. Velik del stroškov tu ni namenjen le gradnji, temveč tudi morebitnemu nakupu zemljišča, ureditvi komunalnih priključkov in gradbenega dovoljenja, prav tako lahko gradnja traja več let, torej si morate za ta čas poiskati dom drugje. Zaradi stroškov je tako o gradnji treba dobro premisliti in preračunati, kredit pa je običajno prva stopnička na poti do novega doma. Ali veste, če ste “fit” za stanovanjski kredit? Preverite v našem kvizu.
Dnevi, ko so 23-letniki gradili hiše, so mimo. Kljub temu pa možnosti obstajajo; mladi so izjemno prilagodljivi in tudi v takšni stanovanjski krizi se bodo nekako znašli. Če ne bodo takoj našli doma “za vedno”, bodo vzeli kredit (pri čemer jim bo prišlo prav, če se bodo oborožili z znanjem o zavarovanjih ter drugih skrivnostih stanovanjskih kreditov), za dom varčevali in si ga privoščili čez nekaj let – vmes pa skakali med najemi s tremi cimri in domačim zavetjem. Pa saj ima tudi to svojevrsten čar, kajne?
