Umetna inteligenca, biotehnologija, obnovljivi viri energije, reševanje okoljskih vprašanj, internet stvari, kibernetska varnost, influencerstvo, razcvet novih storitev in staranje prebivalstva so samo nekatera od številnih področij, ki vplivajo na trg dela in razvoj novih poklicev.
»Ne moremo usmerjati vetra, lahko pa prilagodimo jadra.«
Anonimni avtor
Vaše delovno mesto je ukinjeno
Številni poklici počasi izginjajo, drugi nastajajo. Poleg poslovnih in ekonomskih razlogov k temu najbolj pripomoreta tehnološki in družbeni razvoj. Gre za pojav, ki je na trgu dela prisoten že od nekdaj in nikakor ni novodobna posebnost. Z odčitovalci števcev in strojepiskami se na primer danes srečujemo samo še v literarnih delih, nekaj deset let nazaj pa si niti predstavljati nismo mogli, da so nadomestljivi.
Mnogi smo se šolali za povsem druge poklice, kot jih danes opravljamo, in to iz preprostega razloga: v času šolanja, pa naj bo to deset, dvajset ali več let nazaj, mnogi danes uveljavljeni in pogosti poklici še niso obstajali. Tudi če že celotno kariero opravljamo isti poklic, se je narava dela zagotovo spremenila. Zdravnik je še vedno zdravnik, a če vsaj bežno spremljamo razvoj biomedicine, novih materialov ali robotike v medicini, vemo, da so pristopi in načini dela bliskovito napredovali.
Enako bo veljalo tudi za prihodnost …
Kaj bodo od nas zahtevali poklici prihodnosti?
Šolski sistemi – pa ne samo slovenski, saj gre za globalni izziv – težko sledijo tehnološkemu in družbenemu napredku. Novi poklici praviloma ne nastajajo kot plod inovativnih izobraževalnih programov, temveč kot razvojna faza v posamezni panogi ali podjetju. Enakovredno težo znanju tu zavzemajo zahtevane specialistične veščine in ustrezne osebnostne lastnosti. Med slednjimi se najpogosteje omenjajo ciljna naravnanost, čustvena inteligenca, sposobnost kritičnega razmišljanja, presoje in odločanja, fleksibilnost, kreativnost in razmišljanje izven okvirjev.
Je to dobra ali slaba novica? Kakor za koga. Veščine so priučljive, kar je dobro. Tudi pričakovane osebnostne lastnosti lahko vsaj delno usmerjamo v želeno smer. Znanja, predvsem specifična, bodo še vedno oziroma vedno bolj iskana. Zahtevana izobrazba bo še vedno služila kot vstopnica do mnogih delodajalcev.
Kot družba bomo lahko v prihodnosti uspešni le, če bo znanje visoko na lestvici vrednot in če bomo čim bolje izobraženi. Mladim je to verjetno težko razumeti. Odraščajo z instant zvezdniki, influencerji, gamerji, vlogerji, ki vsi po vrsti dajejo videz, da je njihova edina služba, da »so« ter da se pri tem noro zabavajo in dobro služijo.
Rezultat? Šestnajstletnika, ki vidi svoje poslanstvo v objavljanju memov na Instagramu, je pri tem dokaj uspešen in prepričan, da lahko s tem služi v prihodnosti, je zelo težko prepričati, da izobrazba nekaj velja in da se trud splača.
Top job!
Kako torej predvideti poklice prihodnosti, če prihodnosti ne poznamo? Če zanemarimo ugibanja in upoštevamo zgolj kratkoročne globalne gospodarske trende, so napovedi sledeče:
Glede na sedanji globalni razvoj gospodarstva, bodo v bližnji prihodnosti zagotovo zaposljivi strokovnjaki naravoslovno-tehničnih smeri s poudarkom na robotiki, programiranju, informatiki, podatkovni analitiki, novih tehnologijah, ravnanju z odpadki, ekologiji, mikrobiologiji in biokemiji.
Nova delovna mesta se bodo zagotovo formirala v storitveni dejavnosti, s poudarkom na turizmu in kakovosti življenja.
Glede na demografske trende v EU lahko zagotovo trdimo, da se bodo izrazito povečale potrebe na področju zdravstva in nege ter dela s starostniki.
Podjetja bodo še vedno potrebovala odlične prodajnike, pravnike in strokovnjake s področja financ.
Delodajalci bodo poleg znanja pri kandidatih za delo iskali tudi ustrezne osebnostne lastnosti in veščine. Jih imate?
Želim vam veliko zadovoljstva in uspehov!
