Finančno opismenjevanje otrok je po večini prepuščeno staršem, saj se otroci o tem v šoli skorajda ne učijo. Kako se izziva lotiti?

Denar, vrednost in bogastvo skozi oči najmlajših

»Mami, ko bom velik, ti bom kupil hotel.«

»Lepo. Ja, kje pa boš dobil denar? Če želiš kupiti hotel, ga rabiš zelo veliko.«

»Iz šparovčka. Mi je prinesla zobna miška …«

Približno tako si finance razlaga povprečen petletnik. Večina malčkov je poleg tega prepričana, da denar raste v bankomatih in na bančnih karticah. Težko razumejo, da ga lahko zmanjka, prav tako ga ne povezujejo s službo kot najpogostejšim virom prihodkov. Da je nekaj drago ali predrago, ne razumejo povsem. In dokler ne poznajo številk, jih dva podarjena kovanca razveselita veliko bolj kot en bankovec.

Majhni otroci posnemajo starše in ponotranjijo njihove vzorce vedenja. Torej tudi odnos do denarja in bogastva. Čeprav so še premajhni, da bi razumeli zapleteni svet financ, jih že lahko naučimo nekaterih osnov:

  • Za začetek je majhnemu otroku treba dopovedati, da gotovine zaradi higienskih razlogov ne dajemo v usta in se z njo ne igramo. Kovanci v usta ne sodijo tudi zaradi nevarnosti zadušitve.
  • Denar ne zraste v bankomatu. Zaslužimo ga odrasli, ko hodimo na delo. Porabljamo pa ga za to, da si z njim kupimo stvari, ki jih potrebujemo. Hvaležna tema za zabavno debato z vašim malčkom.
  • Nihče ne more vedno dobiti vsega, kar si zaželi. In to ni nič hudega.
  • Kupite šparovček in skupaj z otrokom zbirajte denar za nakup česa, kar si otrok želi. Pričakovanje je najslajše.

Poudariti velja tudi dejstvo, da so otroci od najzgodnejšega otroštva naprej izpostavljeni izkrivljenim podobam bogastva in sreče, s katerimi nas bombardirajo mediji in ki pogosto niso v skladu s finančno realnostjo. Izjema niso niti številne risanke za najmlajše, zato pazljivo izbirajte otroške programe, dokler še lahko. Slej ko prej daljinec ali miško prevzamejo otroci sami in izbirajo programe po svoji volji.

Od prvošolčka do najstnika

Ob vstopu v šolo so otroci že dovolj veliki, da se seznanijo z vrednostjo denarja, kako se ta zasluži, kako se varčuje in kako (zlahka) porabi. Ker pa šolski učni načrt zaobide finančno opismenjevanje otrok, so te teme povečini prepuščene staršem. A tudi starši se o tem v šoli nismo učili in mnogi ne vedo, kako bi se izziva lotili.

V tem obdobju večina otrok še vedno z veseljem sodeluje pri skupnih družinskih opravilih in se druži s starši, kar velja izkoristiti. Vključujte ga v skupne opravke in mu omogočite raznolike izkušnje:

  • Ob vstopu v osnovno šolo mora otrok razumeti, da stvari stanejo in da je odgovoren za svoje osebne predmete. Zagotovo se bo zgodilo, da bo kdaj kako stvar zgubil, kje pozabil ali se bo uničila. Pomembno je, da se ob tovrstnih dogodkih z njim pogovorite in mu krepite občutek odgovornosti.
  • Če je še nima, je skrajni čas, da otrok dobi svojo denarnico. Naj si jo izbere sam in skupaj z vami opravi nakup.
  • Prav tako se je treba dogovoriti, kje otrok shranjuje prihranke. Nekateri otroci zavračajo idejo, da bi prihranke shranili na banki. Zdi se jim, da bodo s tem ostali brez njih. Pogovorite se in jim razložite osnovna dejstva o denarju, vlogi bank in varčevanju, odprete jim lahko varčevalni račun na banki.
  • Otroka navajajte na samostojnost. Če je pot varna, lahko osem- ali devetletnik že samostojno opravi manjši nakup v bližnji trgovini, skoči po mleko ali kaj podobnega. Pomembno je, da se ob tem nauči preveriti, ali so mu v trgovini vrnili pravi znesek.
  • Kadar nakupujete skupaj, se igrajte naslednjo igrico: seštevajte vrednost izdelkov, ki jih imate v košarici, in jih primerjajte z računom. Kdor je najbližje znesku na računu, je zmagovalec. Tako bo otrok dobil približen občutek za ceno in vrednost izdelkov ter vadil računanje.
  • Pokažite mu, kako se plača položnica, kako izgleda spletno bančništvo in ga vzemite s sabo na banko.
  • Slej ko prej ga bo zanimalo, kaj pomenijo besede, ki jih bo slišal bodisi na televiziji ali med pogovorom odraslih: kaj je kredit, bankrot, dobiček, limit, dividenda in podobno. Bodite veseli otroške radovednosti in si vzemite čas za razlago.
  • Omogočite mu, da na lastni koži preizkusi, kako se denar prisluži z delom. Nabor možnih del je pri teh letih že kar širok, vse od pomoči na vrtu do pospravljanja garaže ali lupljenja jabolk za jabolčni zavitek. Sami presodite, katera hišna opravila mora opraviti kot član gospodinjstva, za katera pa lahko prejme plačilo. Vnaprej ovrednotite, kaj in koliko časa mora delo opravljati in se dogovorite za plačilo. To naj glede na vložen čas in trud ne bo previsoko.
  • Ideja za darilo: družabna igra monopoli.

Če otrok prejema žepnino, mu dovolite, da samostojno razporeja svoja sredstva. Zelo verjetno bo sprva opravil kak napačen nakup, ki ga bo kasneje obžaloval. Prav vsi potrebujemo tudi takšne izkušnje. Vsekakor pa otroku razložite, da si bo dražje želje lahko izpolnil le z varčevanjem, in ga spodbujajte, naj del žepnine nameni varčevanju. Več o razlogih za dajanje žepnine si preberite tukaj.

Ni odveč poudariti, da se je z otrokom treba pogovoriti tudi o medvrstniškem izsiljevanju, ki pogosto vključuje prinašanje denarja izsiljevalcem, in jim razložiti, da se lahko ob morebitnih tovrstnih težavah zaupajo staršem in še komu.

Na poti v odraslost

Najstnik že razume finančno realnost svoje družine, čeprav se z njo mnogi le stežka sprijaznijo. Poleg tega ima najstnik že izgrajeno lastno mnenje o denarju in bogastvu ter običajno tudi dolg pubertetniški seznam bolj ali manj uresničljivih želja. Vseh mu zagotovo ni pametno izpolniti.

Katera finančna znanja in veščine naj obvlada najstnik? Čim več, tem bolje. Nenazadnje gre za znanja, ki jih bo v odraslem življenju redno uporabljal:

  • Najstnik samostojno upravlja z lastnim denarjem, ki si ga je bodisi prislužil z delom, prihranil od žepnine ali dobil za darilo. Uporablja denarnico in ima svoj bančni račun. Zna rokovati z bankomatom.
  • Pozna različne oblike denarja (gotovina, plastični denar), zna upravljati z bančno kartico ter pozna principe spletnega bančništva in spletne trgovine.
  • Razume osnovne principe oglaševanja, prav tako zna poiskati informacije o istovrstnih izdelkih in jih med seboj primerjati.
  • Pozna pojme: kredit, vrednostni papirji, borza, obresti, delnica, bitcoin in podobno. Razlago nepoznanih pojmov zna samostojno poiskati na spletu ali v knjigah.
  • Najstnik naj si v okviru danih finančnih zmožnosti sam izbira in nakupuje oblačila in potrebščine.
  • Motivirajte ga, da varčuje za večji/dražji nakup. Kot alternativo mu predstavite, kako bi izgledalo odplačevanje kredita, če bi se namesto varčevanja zadolžil. Tudi mnogim odraslim ne gre iz glave, kako enostavno je porabiti izposojenega tisočaka in kako dolgo traja, da ga odplačamo. Z nizkimi mesečnimi zneski odplačevanje izposojenega tisočaka traja več let.
  • Pomagajte mu razumeti, da sta zadetek na lotu ali hiter visok zaslužek v kratkem času prej izjema kot pravilo in da večina ljudi služi z delom, ki ga opravlja. Predstavite mu realno sliko o višini plač ter delovanju podjetij.
  • V času najstništva je skrajni čas, da otrok razume, da bo na njegov zaslužek dolgoročno najbolj vplivala njegova bodoča zaposlitev. Ta pa je odvisna tudi od šolskega uspeha.
  • Spodbujajte ga, naj samoiniciativno išče priložnostna dela, s katerimi bi lahko zaslužil. Poleg denarja bo z delom pridobil tudi številne izkušnje in nova poznanstva.

Kljub izjemni moči, ki jo prinaša, denar sam po sebi ne prinaša sreče. Zato v finančno vzgojo ne pozabite vključiti dobrodelnosti in naučite otroke deliti. Še pomembneje pa je, da s svojim vedenjem otrokom sporočate, da jih imate radi in da so vaše največje bogastvo!

Related Posts